Kdo se boji povodnega moža?

8.02.2007 ob 08:24

Spodobi se, da se na kulturni praznik poklonimo Prešernu. Njegove rime so res lepe in zdrave. Kot Urška se pa seveda še posebej navdušujem nad Povodnim možem. Zato je moje oko verjetno takoj ujelo tole vprašanje, ki se zrcali v Ljubljanici pod Plečnikovim Šuštarskim mostom:1

povodni-moz.jpg

Priznam — odgovora ne poznam. Vem le, da se Urške povodnih mož ne bojimo. Že v času Prešerna se jih nismo, sploh pa se jih ne bojimo danes, ko so stvari prišle že tako daleč, da celo ne čakamo več za mizo in zaljubljeno obračamo oči vanje, ampak jih kar same povabimo na ples in potem še urno zvlečemo v vrtinec. Joj, kam gre ta svet?!

Skratka, povejte vi, če veste: kdo se boji povodnega moža?2 (In ko smo že ravno pri tem: ali slučajno veste, kdo se boji Virginije Woolf?)


1Za fotografijo se lepo zahvaljujem Marku Crnkoviču. Sicer je bila že 13. 1. objavljena pod rubriko Foto dneva, a je šla mimo nekako neopažena.
2Če se Povodnega moža slučajno ne spomnite dobro, si lahko spomin osvežite pri Jonasu.

 

36 komentarjev na “Kdo se boji povodnega moža?”

  1. Grampy pravi:

    Domiseln grafit.

  2. Dinozaver pravi:

    Eh, no, ne morem z gotovostjo reči, da se povodnega moža ne bojim, dokler ga ne srečam. Sem pa skoraj prepričan, da se povodni mož boji Virginije Woolf. Oziroma se je je bal. Zdaj je najbrž že prebolel. Kdo se pa boji Uršk?

  3. Urška Urška pravi:

    Ja, grafit je res super, Grampy. Me pa prav zanima, kako se ga je avtor lotil? Po mojem je moralo biti kar zahtevno. Cel projekt. Torej, če se je nekdo tako potrudil, mu je očitno veliko do tega, da bi dobil odgovor, in bi bilo lepo in prav, da se tudi mi potrudimo pri iskanju le-tega.

    Dinozaver, bi rekla, ja, da se je povodni mož bal Virginije, ko je pa kar sama prišla v njegov večni objem, s polnimi žepi kamenja. Uršk? Ne vem. Lahko poizkusimo tako, da vsakemu komentatorju od zdaj naprej odgovorim z BU! in bomo videli, če se bo kdo ustrašil :)

  4. ameli ameli pravi:

    Čemu bi se ga bala? :mrgreen:
    Mislim, na kakšn način bi me lahko ogrozil, razn, da bi me ugrabil in me naučil živeti pod vodo…na koncu se na vse privadimo ;)

    nisem sicer Urška, ampak Ane bi se lahko postavile v vašo vrsto :D

  5. Urška Urška pravi:

    BU! (A si se kaj ustrašila, Ameli? In ja, ugrabil … Tudi moje pobožne želje ;) )

  6. ameli ameli pravi:

    THAHAHAHAHAHAHHAHA :lol: Vedla sem, kaj boš nardila :D
    BU je bil povod za smeh, ki ga rabim zadnje čase, zelo!

    Ma….ja…te mikavne pobožne želje..ebemtiš! :mrgreen:

  7. Urška Urška pravi:

    Torej, kot vidiš, Dinozaver, Uršk še po mojem nihče ne boji. Ne le to: očitno je naša sposobnost vzbujanja strahu tako pomilovanja vredna, da se nam smejejo naravnost v obra…, no, v blog!

  8. Dinozaver pravi:

    Urška, to ni noben dokaz. Ameli se smeje vsakemu v blog, to ni reprezentativen vzorec. Poleg tega je vedela, kaj boš naredila in se jasno ni ustrašila. Kdo pa bi se? Statistiko bom takoj pokvaril s podatkom, da se jaz Uršk bojim. Sploh škorpijonk. Zdaj je menda 50-50, ali kako? ;)

  9. ameli ameli pravi:

    :lol: :lol: :lol: zdaj sta pa oba kriva, da se mi dogaja nenadzorovan smeh :lol:

    p.s. Ameli se smeje vsakemu v blog - to se sliši malo…THAHAHAH…zlobno….čeprav vem, da imaš dobre misli ob tem! ;)
    Ne, res nisem reprez.vzorec..bo jih treba še nekaj nabrat…Urška, zdaj verjemi Dinozu, sam ne za dolgo :lol:

  10. london london pravi:

    Za vse tiste, ki Urske se ne poznate!
    http://www.educa.fmf.uni-lj.si/izodel/ponudba/1996/preseren/balade/povodnim.htm

  11. kinky tone pravi:

    Ne morem iz svoje kože (Urška, samo ne me za kazen ustrašit, ej):

    KDO SE BOJI RDEČE, RUMENE IN MODRE

    Prvič:
    http://members.aol.com/mindwebart4/page69.htm
    In drugič:
    http://www.artnet.com/Magazine/index/tuchman/tuchman4-8-4.asp

  12. Dinozaver pravi:

    Eh, ravno včeraj sem si ogledoval tega Newmana… strašljiv je. :lol:

  13. robert79 robert79 pravi:

    Urška, fino čuti, da se ne bojiš strupénih tipov, ker tu se res ni kaj za bati. Vendar kot se spomnim Francetove Urške (meni veličastne pesmi), ta le pošteno zafarba pred rumenim junakom in se mu kot ovčica preda. Res pa to ni strah, je bolj zaupanje. Samo kam jo je odpeljalo … A zato se dandanes ne zaupate več tako?, ampak raje date pobudo in kar ve vodite korak. Kam gre svet?, tozadevno v pravo smer.

  14. Urška pravi:

    Evo, do maloprej sem se v kotu tresla zaradi Kinkyjevih linkov. Mislim, Kinky, ej! Punc se ne sme takole strašiti! :) Sploh prvi link je ubijalski, s tisto izjavo pod sliko. Naravnost ČUDOVITO! (Joj, ne vem zakaj sem danes tako evforična. Vsem prizadetim se iskreno opravičujem.) Dinozaver, jaz se včasih ustrašim, tudi ko vem, da me bo kdo ustrašil. Včasih še bolj. In ne boj se: nisem škorpijonka. Sicer bi pa lahko že na podlagi mojih originalnih, neodvisnih, individualističnih, ekscentričnih, malce odštekanih, muhastih, svojeglavih, raztresenih, nepredvidljivih, nesproščenih, odsotnih, lepih, posebnih, radikalnih, upornih, ustvarjalnih in samostojnih (uf!) postov in komentarjev sklepal, kaj sem. (Ne, po horoskopu nisem Marilyn Manson). Robert, ob tvojem komentarju lahko samo nežno meketam :)

  15. kvini kvini pravi:

    Jaz se ga pa bojim, Urška. Močno! Kaj, če skoči iz tiste vode in me, nebogljeno, zvleče v kakšno grmičevje ob Ljubljanici in stori silo? Veš kaj, najbolje bo, da grem pod mrzel tuš. Se bom vsaj prehladila, če že kaj drugega ne…

  16. kinkitone kinkitone pravi:

    Urška
    Hvala za ne-strašenje.

    Glede izjav.
    “To us art is an adventure into an unknown world,

    which can be explored only by those willing to take

    the risks. ”
    Če ne bi vedel bolje, bi rekel, da je to stavek, s katerim je povodni mož Urško de jensko zvabil v vodo. Podvig ji je opisal kot umetniško dejanje, potem pa … no, saj veste kako se je končalo (Prešeren je za svojo interpretacijo seveda uporabil pesniško svobodo)

  17. pengovsky pravi:

    “Kdo se boji povodnega moža” je bil naslov predstave, ki se je poleti odvijala na Ljubljanici, pričujoči grafit pa je vse, kar je ostalo od “scene”… Kot je rekel Freud, včasih je tudi cigara zgolj in samo - cigara ;)

  18. 1001 FILM » Blog Arhiv » Fizika bita pravi:

    [...] Tole bi bilo pošteno objaviti pod kategorijo kakšne poetoblogije, pa je nimam takšne. Najbližje je predalček fizike, na katero se - kot rad pravi Anton Ramšak - itak vse skrči. Nepošteno bi bilo pesem Srečka Kosovela objaviti včeraj na Frenkov dela prost dan (http://urskovje.blog.siol.net/2007/02/08/kdo-se-boji-povodnega-moza/), pa jo objavljam nocoj in zraven pripisujem svoje prenašanje-občutenje v angleščini. [...]

  19. Urška Urška pravi:

    Kvini, hvala, da si rešila uganko. Mrzli tuš zalegel? In Kinky: ta izjava je res zapeljiva. Jaz bi takoj padla nanjo. Spomnila me je še na eno, ki bi jo ponudila tudi Pengovskemu v razmislek: All art is at once surface and symbol. Those who go beneath the surface do so at their peril. Those who read the symbol do so at their peril. Skratka, Pengovsky, po mojem ni cigara nikoli samo cigara, sploh od Monicagata dalje ne ;)

  20. Dinozaver pravi:

    Tile avatarji so pa… a real pain in the ass, no! Še sreča, da sem iz tistih krajev, ki imajo samo kvesčnmark. Toliko o tem, hvala in ‘prostite.
    Zdaj pa bi (pompozno) navedel še nekaj citatov iz premalo znane zbirke modrosti in plavosti Žbljfsvedrol, ki jo je v začetku devetdesetih izdal Odsek za sadistično izživljanje nad literaturo pri Društvu propadlih umetnikov v Ljubljani.
    V poglavju Sentence in maksime tako najdemo sledečo trditev:
    Umetnost je brezvezna stvar, ker je plod življenja oziroma kulture. Plod brezvezne stvari je torej brezvezna stvar. Dokaz velja tudi v nasprotni smeri.
    Vražje pronicljivo, bi rekel jaz, ki nič ne zastopim. Če pa (pompozno) apliciram gornji obrazec na svoj lik in delo, bi dejal takole: “Ne ukvarjam se z umetnostjo, hvalabogu, ukvarjam se z neko drugo brezvezno stvarjo.”

  21. barbiblond barbiblond pravi:

    Urška, odgovora ne vem, verjetno pa tudi po zaslugi frenkiboya velja tvoje ime za zelo lepo.

  22. Urška Urška pravi:

    Ja, barbiblond, celo dovolj lepo za na zavojček elitnih 57 :)

  23. kvini kvini pravi:

    Urška, je. Kiham in smrkam. Pa tudi nos imam zamašen.

  24. Urška Urška pravi:

    Kvini, prehlad je pol zdravja!

  25. Urška Urška pravi:

    Aja, pa še nekaj, dragi moji namišljeni prijatelji: včeraj, ko sem bila v svojem rodnem zdravilišču, sem na očetovem računalniku, ki nima inštalirane Mozille, ugotovila, da sem imela v Internet Explorerju pri nekaterih postih že ves čas med vrsticami zataknjene neke čudne napise v zvezi z opombami kot špinačo med zobmi. In zdaj ne vem, če res nihče več ne uporablja Explorerja ali pa vam je bilo ob moji špinači med zobmi enostavno tako nerodno, da je niti omeniti niste hoteli. Ker bi rada vedela, če se lahko človek dandanes sploh še zanese na namišljenega prijatelja ;)

  26. Dinozaver pravi:

    Explorer? Špinača? O čem ti to, Urška?

  27. Urška Urška pravi:

    Dinozaver, se opravičujem, če nisem bila dovolj jasna. Skratka, pri nekaterih mojih postih — natančneje, pri tistih, ki imajo opombe — je bil poleg teksta, ki sem ga jaz videla v Mozilli, v Internet Explorerju viden še nek dodaten moteč tekst v angleščini v zvezi z opombami (verjetno pač zato, ker opomb na blogu ne znam narediti tako, kot jih je treba; naj mi nekdo prosim pošlje link na kako stran, kjer se lahko priučim te prastare umetnosti), ki sem ga zdaj pobrisala. V Mozilli se tega »špinačnega« teksta ni videlo. Zdaj me pa zanima, če v spletnih brskalnikih, ki jih uporabljate, ta »špinača med zobmi« ni bila vidna ali ste mi jo gladko zamolčali :)

  28. Dinozaver pravi:

    Ne, ne, jaz se opravičujem, hotel sem povedati, da ne uporabljam IE in ne vidim nobenih stvari med tvojimi zobmi. Če bi jih, bi seveda diskretno namignil.
    Zdajle sem za hec pogledal z IE (prastara verzija 5) in zadeva je videti, milo rečeno, nenavadno, ne zaradi opomb, ampak zaradi širne planjave praznega prostora med imeno bloga in naslovom posta. IE je čuden in zlovešč kos programja.
    (No, važno, da se oglas vidi razločno in na pravem mestu, a ne?)

  29. Urška Urška pravi:

    Dinozaver, ti si pravi namišljeni prijatelj, ne pa “prijatelj v narekovajih”! Čakaj: a je s “prijateljem v narekovajih”, zapisanim v narekovajih, enako kot z minusom in minusom v matematiki? Ker potem bi pomenilo, da nisi pravi prijatelj, ali kako? (Joj, od vsega tega nekoristnega razmišljanja me začenja boleti glava … No, vsaj nekaj!)

  30. Dinozaver pravi:

    Če narekovaji v današnjem novoreku (ali “novoreku”) implicirajo razvrednotenje, da ne rečem zanikanje izraza, ki ga oklepajo, potem sklepam, da “prijatelj v narekovajih” ni prijatelj v narekovajih. Kar lahko pomeni, da ni prijatelj, da ni v narekovajih, ali pa oboje. Samo to. Se pravi, da je skrb odveč, ker ni nikjer omembe pravega prijatelja. Niti “pravega” prijatelja. Z namišljenim prijateljem sem pa počaščen. :D
    (Kako pa je s pravim namišljenim prijateljstvom in z namišljenim pravim prijateljstvom, mi pa še ni čisto jasno. Predvsem, v kakem razmerju sta ti dve kategoriji.)
    No, dobro jutro in lahko noč!

  31. Urška Urška pravi:

    Tudi tebi lahko noč. In upam, da te ne bojo mučile močne nore :)

  32. kvini kvini pravi:

    Urška, jaz sem videla tisto, kot ji ti rečeš, “špinačo”. Ampak sem mislila tudi, da se to tako nosi. In sem si rekla, Kvini špegaj se po Urški — poglej ti to kaj ona vse zna.

  33. martin martin pravi:

    Prej se nisem niti domišljal, da bom v Kuhinji with Windows™ sem videl povodnega moža. Po Ljubljani se šušlja, da je bil grafit narejen s penzlnom, ampak ne bom trdil, da je to res. Res pa je, da sem nekoč videl povodnega moža, ki mu je curljala bela fasadna barva s komolca.
    In kdo se je v resnici boji?
    Martha: I hope that was an empty bottle, George! You can’t afford to waste good liquor, not on YOUR salary!

  34. martin martin pravi:

    En sem je odveč, ne Sam.

  35. meta pravi:

    Zivjo Urska,
    lahko, da spodaj prilepljeno pesem ze poznas, pri meni doma se nahaja v zbirki slovenskih balad in romanc od Deva do Mlakarja, Nasmeh pod solzami. in je res kul. Urška, dandanes. Zabavna, po svoje podobna originalu, na koncu pa morda mnogo bolj tragična.

    Andrej Rozman - Roza
    URSKA

    Res hudo je, ce prelep
    si za ta povprecen svet!!!

    Ko je v mestu veselica,
    nasmejana so vsa lica.
    Godba menja se nenehno:
    polka, rokenrol in tehno.
    Vse se plete, vse se zvija.
    vse bolj raste evforija,
    moški, ženske, stari mladi,
    vsi se imajo strašno radi.

    V celem mestu eno samo
    bitje zgleda kot bolano.
    To je Urška lepotica,
    ki prav kislega je lica.
    Bolj, ko gleda te ljudi,
    bolj je jasno, da ga ni
    tipa, ki bi bil dost lep,
    da bi šla se z njim vrtet.

    In ko se opolnoči
    vse še kar brez nje vrti,
    grabit jo začne obup,
    kar zasliši čuden hrup
    vse glasneje in vse bliže,
    da prevpije mile viže,
    ko iz temnega obzorja
    vstane bleda luč motorja.

    Luč počasi, kot da išče,
    tava tja, kjer je plesišče,
    spremlja pa jo takšen zvok,
    da vse pade godcem z rok,
    saj rohni in ropota,
    kot iz drugega sveta,
    dokler končno ne ustavi
    se ob Urškini postavi.
    Urško, ko ob njej parkira,
    kar potrese od nemira.
    Hrup pa utihne, luč se utrne
    in iz silhuete črne
    vstane tip, visok, koščen,
    lep kot kakšen maneken.
    Ko pa še čelado sname,
    zdi se, da je iz reklame.

    Urška srepo bulji vanj,
    kot bi bil pred njo ekran,
    tip pa reče: »Živio mala,
    A bi malo zaplesala?«
    In, ker godba kar molči,
    tipček jezno zakriči:
    »Kva je, bend, a bo že kej?!
    Eno hitro zaigrej!«

    »Končno mene vreden tip,«
    dahne Urška in čez hip
    vsa v ljubezni zagori,
    da ji plamen iz oči
    švigne s tako energijo,
    da prisotni onemijo,
    češ kako je to mogoče
    da ni tipu v ksiht nič vroče?!

    Bend pa kakor nor zašpila,
    da so v ognju vsa glasbila.
    Saksofoni zažarijo,
    iskre od činel letijo
    in dim se vije iz kitar,
    Da se zdi, da je požar,
    Ko se lepi par teles
    zapodi v divji ples.

    Urška se v ekstazi meče,
    da si skoraj zlomi pleče,
    tip pa tudi ni od muh,
    krepek je, čeprav je suh,
    in obvlada rokenrol,
    Urško dol gor naokol
    suče, Bog ga nima rad,
    kot najboljši akrobat.

    In ker ve, da tip je pravi,
    Urška nikdar se ne ustavi,
    vse dokler ne pride ura,
    ko je končno konec žura.
    Tákrat reče Urška zala:
    »Strašno dobro sva plesala,
    skoraj več ne čutim nog,
    daj zapelji me en krog.«

    Tipček najprej hladno pljune
    velik kos žvečilne gume
    ter zakurbla, stisne plin,
    Urška, ki sedi za njim,
    pa ljubeče se oklene
    hladne, črne in koščene
    soplesalčeve postave
    in že planeta v daljave.

    Že popoldne se razve,
    da, kjer most čez Savo gre,
    neurejene so bankine,
    in asfaltne izbokline
    ter pretirana hitrost
    bili so vzrok, da je zgrešil most.

    Zvlekli so motor iz reke,
    a od njiju niti obleke.

  36. Urška Urška pravi:

    Hvala, meta. Sicer jo že poznam, ampak sem malo pozabila nanjo. Drugače se mi pa na koncu ne zdi bolj tragična; kvečjemu manj, ker motor le preživi :)

Komentiraj